Ples brez koles:  20. januar 2012

Španija in Portugalska:  21.april – 5. maj 2012  POTOPIS 2007:  Roman

Camino de Santiago:  12. maj – 26. maj 2012 (Fotke Bojan) CAMINO-dnevnik(Karmen Š.)

Vsakoletna kolesarska “novost”:  Makedonija: 2. junij – 16. junij 2012

Provansa: 30. junij – 11. julij 2012 (Fotke Slavko) (PROVANSA: KLIK ZGORAJ)

Kolesarski teden ob reki INN: 6. avgust – 12. avgusta 2012 (od izvira v Švici do izliva v Donavo)

Piknik: 28. julij 2012

Kolesarski teden ob reki INN: 6. avgust – 12. avgusta 2012 (od izvira v Švici do izliva v Donavo)

Drava ali Mura: 18., 19. in 20. avgust 2012

Camino de Santiago: 25.avgust – 8. sept. 2012

Sardinija:  18. sept. – 28. sept 2012  (Fotke Tone) POTOPIS: Dnevnik Sardinija – Marjan

Križarjenje in kolesarjenje po otokih (Hvar, Vis, Brač): 23. sept. – 27. sept. 2012     Fotke

Prijave:  Roman 041/658-686

V soboto, 2. oktobra smo z letošnjimi Kaminovci-majskimi, junijskimi in avgustovskimi naredili piko na i letošnji   Kolomanovi  kolesarski sezoni. Brez koles smo se z busom odpravili na celodnevni izlet v Belo Krajino, kjer je  junijska Kaminovka Irena organizirala srečanje na kmečkem turizmu Bahor. Prej smo za boljši apetit še dobro uro pešačili na Mirno goro. Veselica z belokranjskim vinom, jagenjčkom, odojkom, pa zgodbicami s Camina, Cirilovo muziko in “povštrtancom” pa se je končala že v noč. Prima!!!
Le fotkali smo tokrat bolj malo.
P. S.: Program za 2011 bo objavljen sredi novembra. Januarja  sledi ples brez koles.
Lep pozdrav vsem, Roman

Kratko poročilo, malo po vojaško. Kakor smo v začetku sezone Kolomani osvojili Andaluzijo, tako smo na koncu, v septembru še Sardinijo ali Sardo, kot jo tudi imenujejo. Andaluzijo hitro, naenkrata, v dveh tednih s tremi kombiji, Sardo pa smo osvojali dvakrat. Vsakič z eno posadko Kolomanovega kombija. Prvič od 3. do 14. septembra in nato spet od 15. do 26 septembra. Začeli smo v Olbiji, si ogledali Costa Smeraldo in zavili na sever do St. Therese, kjer smo začeli kolesariti. Sledila je Costa Paradiso in lepo mestece Castelsardo. Dalje ob obali nas je pot vodila do Porto Tores in naprej do Alhgera. Kamp ima odlično lego na obali. Tam smo se utaborili dva dni in naredili krožno kolesarsko turo za ogled Capo Caccia. Ostanek dneva smo se nastavljali soncu in maserkam na peščeni obali. Sledil je precej naporen kolesarski dan, gor pa dol ob obali do Bose, pa še malo v hribe do Cuglierija in lep spust do St. Ceterine v kamp, spet ob obali. Višinskih metrov je bilo res precej, razgledi pa…. juhuhu in čelado v zrak. Naslednji dan smo se na ogled glavnega mesta Caglieri prepeljeli kar s kombijem ter začeli osvajanje vzhodne obale Sarde z juga, iz Vilasimiusa. Spet smo ostali dva dni, se več kopali in opravili še krožno turo. Kolesarjenje do Tortolija ni bilo preveč naporno, kamp in plaža v Arbataxu pa ena najlepših. Najboljši vzpon pa je sledil naslednji dan: od morja na prelaz in planoto Passo Gema Silana 1017 m. Vauuu. S prvo ekipo smo se do sem  prepeljali kar s kombijem. Kolesarjenje smo končali v Oroseju, odkoder smo se naslednji dan po dopoldanskem kopanju odpravili na trajekt v Olbijo. Lepa, v oker barvo oblečena, sončna Sarda pravi, da nas čaka tudi junija prihodnje leto.
Raportiral Roman, predsednik Š.D. Koloman

FOTOREPORTAŽA: TONE in FRANCI    (kliiiiiiiiik)

S PRVE SARDE PA ŠE MIHA S SVOJIMI KOMENTARJI

Kratko poročilce!
Španska vročina, kot je  pregovorna za avgust, ni bila tako neznosna. Med siesto je bilo res bolje imeti kolo prislonjeno ob zid in samo senca in mrzla pijača je bila prava stvar. A ponoči kakšna lahka dekca čez spalko ni bila odveč. Bilo pa je zdaj veliko več gužve kot prejšnje mesece. Mnogo več je bilo peregrinov, obojih, pešcev in kolesarjev. V Santiagu pa nepregledna vrsta pred vstopom v katedralo, saj Španci letos tja množično romajo tudi z avtobusi, ker je Jakobovo leto. Varnost je bila kot na letališčih. Z večjimi torbami in ruzaki ni bilo vstopa, oddati jih je bilo treba v garderobo. A kaj hočemo: red je red!
Veliko pa je v tem času tudi fešt po manjših mestih, pravih španskih, z bikci po ulicah in koridami. Ljudje pa  takrat povečini vsi v nošah: bela srajca in rdeča rutka.
Posebna pa je bila naša skoraj povsem ženska zasedba: Ana, Darinka, Karmen, Lidija, Mira, Slavi in Zdenka. Od moških le Zdravko, po poklicu kuhar in temu primerno  smo ves čas tudi dobro jedli.Tako sem jaz tokrat kar se kuhinje tiče, opravljal le vajeniška dela.
Spet se nam je zadnji dan obetal dež in zako smo v začetku pohiteli in za zadnji deževni dan je iz Portomarina do Santiaga ostalo najmanj kilometrov. Zadnjih 50 je deževalo neprekinjeno, a odnehal/a ni noben/a in v Santiagu so potem dekleta preračunale, da smo Camino končali v 7 dneh in pol. Fino!
Pa še lep pozdrav vsem Kolomanom, Roman

FOTKICE STA ZMIKSALI  SLAVI  in ZDENKA  (KLIK)

Prijeten kolomanski dogodek konec julija blizu Preddvora prikazujejo “klubski fotoreporterji” Miha,  Karmen in Marjan-1.

Lep pozdrav vsem in hasta pronto, Roman

1. najprej MIHA – (KLIK)

2. in še MIX:  Karmen in Marjan – (KLIK)

Tudi letos smo “spravili pod streho” lep kolesarski Tour de Provance. In bilo je lepo, bilo je spet vroče, saj smo tam zaradi cvetenja sivke vedno v prvi polovici julija. A nič hudega, saj so bazeni, tuši in mrzle pijače povsod in v dobri družbi je vedno vse prav.
Lep pozdrav vsem, Roman

Fotke je to pot prispeval Slavko Dovič

Tokrat z junijskega Camina 2010 fotoreportaža, ki jo je posnel Bojan, jaz pa pridal nekaj besedi.

Držite se bolj sence in lepo se imejte, Roman

FOTOREPORTAŽA – KLIK

Podaljšan vikend (4., 5., 6. junij) bo Kolomanom, ki smo se udeležili kolesarjenja ob Dravi zagotovo ostal v lepem spominu. Prava vesela družba, vreme ni moglo biti lepše, saj je bilo nebo kot “špegu” in kampiranje boljše, kot vsi hostli, ki jih je po celi trasi še pa še. Začeli smo na izviru Drave v italijanskem Toblachu in končali v našem Dravogradu, prevozili 320 km, večinoma navzdol in po samih kolesarskih poteh, ki so vse odlično urejene. Malo po levi strani Drave, pa malo po desni in skozi mnoge slovenske vasi. Lahko smo se pogovarjali s Koroškimi Slovenci o vsem in ugotovljali, če “pravilno rečejo štrudl”. V Rožu smo zadnji dan prenočevali v kampu, ki ga vodi slovenska družina. Holandci so njihovi stalni gostje, iste skupine prihajajo k njim vsako leto in ob sobotah jih zabavajo na terasi z našo harmoniko, ki jo “vlečeta” Slovenki iz Domžal. Z njimi smo zaplesali skupaj in sledila je žurka do prvih jutranjih ur. Juhuhu. Malo manj spanja, a nič hudega, za zadnji dan je ostalo le 80 km in zgodaj popoldne smo bili že v Dravogradu na zaključnem kosilu. BOMO PONOVILI !!!

Uživajte ob Mihovih fotkah!

Slike z “veselice” pa še slede

Še en Camino je za nami, tokrat najbolj vseslovenski, saj je imela skoraj vsaka regija svojega zastopnika. Suzana iz Maribora, Zvone iz Raven na Koroškem, Ciril iz Hrastnika, Lojze iz Škofje Loke, Janja in Dori iz Nove Gorice, Simona iz Borovnice in Miro iz Ljubljane. Ker so nam za zadnje dni kolesarjenja meteorologi obetali dež, smo pohiteli in pot prekolesarili v osmih dneh. Vse v lepem sončnem vremenu, na cilju v Santiagu pa je potem res deževalo, tako da smo v kampu najeli bungelove. Kot vedno je sledila še Fenistera, naslednji dan povratka večerna procesija z lučkami v Lurdu, ogledali pa smo si tudi Arles.

Toliko kolesarjev kot letos še nisem videl na Caminu, gotovo ne le  zaradi Jakobovega leta in kot kaže, bodo kmalu prevladovali pred pešci. Kot posebnost pa smo letos prehitevali in se srečevali tudi z dvama belgijskima traktoristoma. Vsak s svojo prikolico sta “delala”  Camino.  No, ja!!! POGLEJTE ŠE SLIKCE, ki jih je prispevala Simona

Kar 25 Kolomanov, mala invazija na Andaluzijo, se je začela v soboto 24 aprila, ko smo s tremi kombiji startali proti Granadi in tretji dan prispeli v to znamenito mesto pod Siera Nevado. Nastanili smo se v kampu z istim imenom. Že zvečer smo malce izmerili utrip nočne Granade, ki nam je kar ustrezal. Naslednji dan je sledila znamenita Alhambra, pa katedrala in pokušnja znamenitih tapasov po mestnem središču. Kolesarjenje se je začelo naslednji dan. Cilj Priego de Cordoba, lepo belo mestece na vzpetini, za njegovo zavzetje pa je bilo potrebno precej znoja. Težak kolesarski zalogaj, čez drn in strn, med samimi oljčnimi nasadi in iz ene bele vasi v drugo. Drugi dan je šlo lažje, pokrajina do Cordobe je le rahlo valovita. V Cordobi smo ostali tri dni, si prvi dan ogledali znamenito mošejo in druge zanimivosti, obkolesarili pokrajino in zvečer uživali v flamenku. Tudi etapa od Cordobe do Seville je bila dolga in vroča, a manj naporna,  pa je bil že naslednji dan spet na sporedu predah z ogledom Seville. Do Gibraltarja so nato sledile skoraj same panoramske vožnje, prelepe in brez prometa, malo gori, malo doli, naokoli, a Kolomani so bili s kondicijo že na vrhuncu. Na Gibraltarju, v sipinah Sredozemskega morja smo končali kolesarjenje in  tako potrebovali za zavzetje Andaluzije 8 dni in 650 km. Še ogled Britanskega Gibraltarja, nočna vožnja skozi Španijo, nočitev na azurni obali in v soboto zvečer vrnitev domov. Fajn je blo, splačalo se je! Lep pozdrav, Roman

FOTKE prispevala: MARJAN (1) in BENO       (K L I K)

CELOTNA TRASA