Like this:

Kratko poročilce!
Španska vročina, kot je  pregovorna za avgust, ni bila tako neznosna. Med siesto je bilo res bolje imeti kolo prislonjeno ob zid in samo senca in mrzla pijača je bila prava stvar. A ponoči kakšna lahka dekca čez spalko ni bila odveč. Bilo pa je zdaj veliko več gužve kot prejšnje mesece. Mnogo več je bilo peregrinov, obojih, pešcev in kolesarjev. V Santiagu pa nepregledna vrsta pred vstopom v katedralo, saj Španci letos tja množično romajo tudi z avtobusi, ker je Jakobovo leto. Varnost je bila kot na letališčih. Z večjimi torbami in ruzaki ni bilo vstopa, oddati jih je bilo treba v garderobo. A kaj hočemo: red je red!
Veliko pa je v tem času tudi fešt po manjših mestih, pravih španskih, z bikci po ulicah in koridami. Ljudje pa  takrat povečini vsi v nošah: bela srajca in rdeča rutka.
Posebna pa je bila naša skoraj povsem ženska zasedba: Ana, Darinka, Karmen, Lidija, Mira, Slavi in Zdenka. Od moških le Zdravko, po poklicu kuhar in temu primerno  smo ves čas tudi dobro jedli.Tako sem jaz tokrat kar se kuhinje tiče, opravljal le vajeniška dela.
Spet se nam je zadnji dan obetal dež in zako smo v začetku pohiteli in za zadnji deževni dan je iz Portomarina do Santiaga ostalo najmanj kilometrov. Zadnjih 50 je deževalo neprekinjeno, a odnehal/a ni noben/a in v Santiagu so potem dekleta preračunale, da smo Camino končali v 7 dneh in pol. Fino!
Pa še lep pozdrav vsem Kolomanom, Roman

FOTKICE STA ZMIKSALI  SLAVI  in ZDENKA  (KLIK)